Ročno predenje v času in prostoru

Predenje je bilo v preteklosti, zlasti v zimskem času, zelo razširjeno opravilo na podeželju na Slovenskem. Opravljale so ga ženske, spredene niti pa so služile za pletenje in tkanje oblačil ter drugih tekstilnih izdelkov.

Poglavitna mehanična pripomočka, ki sta jih na  posameznih območjih Slovenije uporabljale predice, sta bila kolovrat in preslica. Preja na preslico je omogočila predici, da je predla med hojo in med drugimi opravili. Iz te oblike domačega dela se je razvila obrtna dejavnost predenja. Na začetku 19. stol. zasledimo podatek, da je bila preja zelo razširjena in da so predli konopljo, lan in koprive. Preja lanene ali volnene niti je bila na podeželju tudi pomembno družabno opravilo. Že Valvasor piše, da "po sv. Treh kraljih gredo ljudje na prejo, pri tem pa plešejo in pripredejo tudi kakšnega otroka!"

Nekatera področja Slovenije pa preje niso poznala, zato so predivo nosili drugam.   

Projekt Nit je pripravil video-prispevek o zgodovini ročnega predenja, kako so se ga lotili že pred 50.000 leti in kako nespremenjena je ostala ta iznajdba do danes. Zanimivo je to, da se je tehnika predenja uveljavila na podoben način širom po svetu, najpomembnejši pripomoček je bilo vreteno, sestavljeno iz palice in vretenca iz najrazličnejših materialov. V Brkinih pa so za vretence, ki je služilo za utež in stabilnost pri predenju, uporabljali tudi jabolko. Na Krasu, Tolminskem in v Brkinih so vreteno poimenovali špičot.

Vabljeni k ogledu prispevka!

 

objavljeno: 11. 10. 2021

Twitter Facebook



 
Ministrstvo za javno upravo(Aktivnosti izvajamo v okviru projekta Podeželje prihodnosti (angl. Rural Future), ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva.)