V soboto, 21. maja 2022, smo skupaj z domačini majhne vasice Kastelec, ki leži pod slikovitim gradom Socerb, spoznavali zdravilne rastline kraškega roba, tiste najpogostejše in tiste že skoraj pozabljene.

Ljudsko zdravilstvo nam ne daje samo informacij, kako je potekalo ljudsko zdravljenje v preteklosti,  temveč nam hkrati govori tudi o zdravstveni kulturi ljudi, o njihovem odnosu do zdravja, bolezni in življenja. Za tokratno delavnico smo, z namenom izboljšanja odnosa do vsakdanjega življenja, izbrali zdravilne rastline, ki nam pomagajo pri premagovanju stresa in pripomorejo k mirnejšemu obvladovanju življenjskih situacij.

Začeli smo z vsem poznano kamilico (Matricaria recutita L.), ki je bila nekoč mnogokrat, še posebej med revnejšim prebivalstvom, edina zdravilna moč in jo je tudi izpolnila, saj je njen spekter delovanja vsestranski. Po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin ima oznako H, torej spada med rastline, ki se lahko uporabljajo kot živila. Številna priporočila za uporabo, ki izvirajo iz ljudskega zdravilstva, so danes že strokovno potrjena. S kamiličnim čajem so si naši predniki blažili krče in napihnjenost v prebavilih, pri prehladnih obolenjih so vdihavali kamilico s parno kopeljo, zunanje so čaj iz cvetov navadne kamilice uporabljali za izpiranje ran in sluznic ter pri blažjih kožnih vnetjih. Danes je prisotna v farmaciji v mnogih čajih in čajnih mešanicah, ki blažijo prebavne težave, pomagajo pri  prehladnih obolenjih, vnetjih sluznice ust in žrela ter blažjih površinskih ranah na koži. Uporablja se tudi za majhne otroke v času izraščanja zob in pri trebušnih krčih, nepogrešljiva pa je pri bolečinah med menstruacijo. Za raznovrstnost uporabe smo poskrbeli s kamilično bešamelno juho, ki je naredila prav dober vtis pri udeležencih delavnice.

Seznam zdravilnih zelišč, ki delujejo sproščujoče je kar dolg, zato smo imeli v nadaljevanju veliko dela, ko smo posamezna zelišča okušali v različnih pripravkih. Sivka, šentjanževka, pasijonka, melisa, meta, baldrijan so omehčala našo pozornost, ki jo je ponovno pritegnila deljenolistna srčnica, pozabljeno zdravilno zelišče, najpogosteje najdeno ob gozdnem robu in mejah travnikov.

Po spoznavanju zelišč smo se podali na krajši sprehod do prvega travnika, na katerem so nas prijetno presenetile tudi divje rastoče orhideje, še posebej čebeljeliko mačje uho. Ob trenutni suši so izgledale travniške rastline dokaj klavrno, še najbolj se je bohotil navadni oslad, našli smo tudi nekaj trpotca in prave lakote. Žejni in utrujeni od sonca smo zaključili sprehod na domačiji dobrodelne organizacije Park Istra in se okrepčali z zeliščnimi dobrotami, ki jih je pripravila gostiteljica Magda Pasarit.

Za dobro počutje mora poskrbeti vsak sam in verjamemo, da bo udeležencem zeliščarske delavnice znanje o zeliščih koristilo pri premagovanju stresnih situacij. Okrepili pa smo tudi zavedanje, da so rastline naravna in kulturna dediščina nas vseh.

Fotografije: Nejc Trušnovec