Ob kulturnem prazniku se spomnimo na naše prednike, ki so nam s kulturo utrli pot, postavili temelje, na tiste, ki nam odpirajo oči, ki so pogumno korakali po neznanih poteh, nam z lučjo kazali pot in to počnejo še danes.
Prešernova Zdravljica ni slovenska himna po naključju. Včasih jo je dobro pozorno prebrati, kajti veliko pove o našem narodu, naših skupnih vrednotah, sanjah ... Gradimo našo prihodnost na dobrih temeljih.
ZDRAVLJICA
Spet trte so rodile,
prijat'lji vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki vtopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere.
V sovražnike 'z oblakov
rodu naj našga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev dom,
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jih še teže!
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov.
Mladen'či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne vsmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit klical čas!
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da, koder sonce hodi
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijat’lji
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
- France Prešeren