Če danes živimo, je to samo zato, ker je živa tudi Zemlja, naš dom.

Če je bilo nekoč drobnovratnikov na pretek in toliko, da so jih mulci lovili po dostopnih jamah in prodajali v Trstu, so danes ogrožena vrsta, zelo redki in zakonsko zavarovani.

Kukavičevke so se znale prilagoditi težkim življenjskim razmeram, žal pa ne morejo kljubovati človeškim posegom.

Prst, vrhnja rodovitna plast tal, je dom skupine živali, ki je vseskozi prisotna pod našimi nogami.

O življenju žab vemo že veliko in če zvečer ali dolgo v noč sedite ob mlaki, lahko slišite tudi njihove zgodbe.

Charles Darwin je bil vesten naravoslovec, ki je opazil, da ljudje precej lažje sprejmemo dejstva, ki se skladajo z našo predstavo o svetu kot nasprotna dejstva.

Pionirske rastline so vrste organizmov, ki prve naselijo kakšno novo okolje in pripravijo pogoje za življenje tudi drugim rastlinskim in živalskim združbam.

Zdrave rastline nam dajejo več hrane, proizvajajo več kisika, ohranjajo biotsko raznovrstnost in videz krajine, blažijo klimatske spremembe, mnogim zagotavljajo vir dohodka.

Človeška ribica je ravno v pravšnji meri skrivnostna, neznana, da navdihuje raziskovalce po vsem svetu in ena od primarnih vrst, ki potrebuje popolno zaščito.

Življenje rakov v naših vodotokih se je v zadnjih sto letih tako spremenilo, da so skoraj izginili. Če ne bi bilo zgodb o raku Dolgokraku, bi nanje niti ne pomislili več.

Letos štejemo v Sloveniji že 10 let od začetkov sistematičnih opazovanj in preučevanj volka v naravi, njegovega skrivnostnega načina življenja, ki vzbuja v nas spoštovanje, strah in občudovanje.

Naravni parki, rezervati, posebna varstvena območja so deli pokrajine, kjer ima prvo besedo narava.

Na vsakem koraku poganja novo in prerašča staro. Sonce pridobiva na moči, ogreva prst in spodbuja k rasti. Vsa narava opozarja nase z eksponentno hitrostjo.

Voda pomeni žabam vse, brez nje ne morejo živeti in ne preživeti.

Ptice selivke nosijo v sebi uro, kompas in spomin zemljevida krajev, ko so prvič preletela ta območja.

Prihaja čas leta, ko preštevamo dneve in ko se pogosteje oziramo v nebo. A kaj vidimo, en cel kup živali, ki nam pomenljivo mežikajo, se nasmihajo in ponujajo odgovore.

Nekoč, ko so imele mestne zgradbe več špranj, niš in podestov, so bile sove ugledne meščanke.

Kadar beseda nanese o volku, pride ta kmalu iz gozda, v zadnjem času pa ni nujno, da je to volk, lahko je tudi medved.

Na skorji dreves so zapisane vse skrite ljubezni, zato, ker rabimo nekoga, ki nam verjame. Ali smo pripravljeni ohraniti zgodbe dreves ali bi jih rajši zamenjali za puščavo?

Poletje je čas žuželk, mrgolečih vsepovsod okrog nas. Nekatere vrste med njimi so razvile posebne oblike sobivanja, za svoje preživetje so si izbrale navezo samo določenih rastlin ali živali. Specializacija jim je v preteklosti ustrezala, a danes je ob izgubljanju habitatov in biotske pestrosti postala njihova šibka točka.