Na vsakem koraku poganja novo in prerašča staro. Sonce pridobiva na moči, ogreva prst in spodbuja k rasti. Vsa narava opozarja nase z eksponentno hitrostjo.

Mali traven je mesec rasti, cvetenja in prebujanja. Na vsakem koraku opazimo brstenje rastlin, cvetenje dreves, prisluhnemo lahko brenčanju prvih opraševalcev in oglašanju ptic, ki nas predramijo v nov dan in pospremijo v noč. Na vsakem koraku poganja novo in prerašča staro. Z malo sreče lahko najdemo na travniku koščeno rogovje, veličastno okrasje jelenov, ki jim odpade vsako leto znova. Sonce pridobiva na moči, ogreva prst in spodbuja k rasti. Vsa narava opozarja nase z eksponentno hitrostjo.

Sposobnost eksponentnega razmnoževanja pa imajo tudi virusi, po bioloških merilih jih uvrščamo med najbolj pogoste biološke delce na planetu. Virusi so prisotni vsepovsod na svetu, imamo jih vsi, ljudje, živali, rastline, so del narave, del živega sveta. Sodobne meritve so pokazale, da vsebuje 1liter morske vode 10 miljard virusnih delcev. Obnašajo se parazitsko, za svoj obstoj in razmnoževanje potrebujejo gostitelja, ki mu lahko škodijo ali pa vplivajo nanj pozitivno. Ne moremo jih gojiti, opazujemo jih lahko šele takrat, ko se razvije bolezensko znamenje. Tokrat smo morali doživeti pandemijo, da smo spoznali kako povezan je svet in koliko smo odvisni od narave. Spremembe, ki smo jim priča, so v prid naravi, medčloveškim odnosom, sodelovanju in solidarnosti.

Ob vseh teh ukrepih pa se pojavi še grenak priokus razočaranja, zakaj šele zdaj? Zakaj nismo spremenili življenjskega sloga že prej, ko je milijone mladih zapustilo šole in demonstriralo na ulicah, zakaj nismo slišali staroselcev, ki so govorili kako sveta je Zemlja, zakaj nismo verjeli naravovarstvenikom in znanstvenikom, ki so razgrnili dokaze?

V bran slovenskim netopirjem je treba tudi zapisati, da niso gostitelji virusa, ki povzroča pandemijo, so pa nosilci sorodnih virusov. Neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil potrjen še nikjer na svetu. Na podlagi študij in raziskav se domneva, da se je virus prenesel na ljudi preko vmesnega gostitelja, ki pa ga še niso našli. Koronavirusi pri netopirjih niso neobičajni, vendar so našli najbližje sorodnike virusa SARS-COV-2 samo pri azijski vrsti netopirja, ki pri nas ne živi. Živi pa drugih 30 vrst netopirjev, ki so občudovanja vredne živali in edini sesalci, ki znajo letati. Gibajo se s pomočjo eholokacije oz. odmevov klicev, ki jih oddajajo skozi usta ali nos. Pri tem so zelo natančni, sposobni so zaznati oviro ali plen tanko kot las, kar pomeni, da se človeku že od daleč izognejo. Prehranjujejo se večinoma s hrošči, pajki, veščami, gosenicami in ostalimi členonožci, med njimi tudi s tisoče komarji, nekatere obvodne vrste pa si ulovijo tudi kakšno manjšo ribo. Netopirji so ogrožena vrsta živali in imajo prav posebno vlogo v naravnem okolju, tako kot tudi vsa ostala bitja, vključno s človekom.

Ob svetovnem dnevu, tednu, mesecu, letu in nastanku Zemlje, pred do zdaj predvidoma 4,8 miljardami let, si želim, da bi podnebne spremembe, ki že krojijo način življenja, spremenile naš življenski slog z eksponentno hitrostjo, v dobro narave in naravnih procesov. Prav tako čestitam vsem, ki so s svojim in družbenim delovanjem ustvarjali zgodbe o rešenih albatrosih, risih, volkih, medvedih, mlakah, gozdovih, pred izumrtjem in uničenjem ter oživili pokrajine, kamor se je ponovno vrnilo ravnovesje in dostojno življenje.

Sitka Tepeh, zagovornica narave