Sledi zgodovine so zapisane povsod v krajini, znati jih je treba le brati. V nedeljo, 2. julija, smo se podali na tradicionalni pohod odkrivanja arheološke krajine ob občinskem prazniku občine Divača, tokrat bližnje okolice vasi Naklo pri Divači. 

Arheološki pohod, ki ga je vodil Jošt Hobič, odličen poznavalec arheoloških ostalin na Krasu in v Brkinih ter vodja projekta Pokrajina prednikov, smo pričeli pri znameniti gotski cerkvici sv. Brikcija iz 15. stol., sezidani na vzpetini blizu vasi Naklo. Cerkev ima več poimenovanj, v Registru nepremične kulturne dediščine je vpisana pod imenom sv. Mavricij, v cerkvenih virih kot cerkev sv. Brikcija, domačini ji rečejo po svoje pri "sv. Brici ali Vrici". Po obsežni razlagi o zgodovini obstoja cerkve smo izvedeli tudi, da so našli v preteklosti pri arheoloških izkopavanjih ob temeljih te cerkve okostje z dodanimi predmeti, med njimi naglavni obroček iz 6. do 8. stol., kar nakazuje na staroslovanski izvor grobišča. Naglavne obročke so nosile ženske drug zraven drugega na usnjenih vrvicah kot naglavni okras, ponavadi so bili bronasti in so se svetili. Ko smo predelali vse teme in vprašanja, ki so prišla med predstavitvijo na plano, se je pisana druščina pohodnikov odpravila na "Pole" in prehodila travnike preko "Dušce", "Podrgale" vse do "Nerata", kjer smo se ustavili ob ogradah in zidovih, ostalinah prazgodovinske poselitve tega prostora. Domačini so med potjo pripovedovali, kako se je nekoč kosilo na teh parcelah in kako so naši predniki kmetovali. Zanimiva je zgodba, ko je prišla prva kosilnica v vas Naklo, a kmetje z njeno storilnostjo niso bili preveč zadovoljni. Rekli so:" Ajej, kaj je to, saj je več za njo."

Ves čas pohoda smo preverjali naš položaj na karti z vizualizacijo lidarskega posnetka, na kateri so bile vrisane točke zanimivih ostalin, ki smo jih iskali po gmajni med grižami ali grubljami in mejnimi suhimi zidovi.  Prek lidarskih posnetkov postane arheološka krajina bolj oprijemljiva stvar, če jo znamo brati. Velikokrat smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, kje stojimo, enkrat na prazgodovinskem zidu, drugič spet ob srednjeveškem zidu in lahko smo se zamislili, kako so arheološke ostaline skrite in nevidne v pokrajini. Za zaključek pohoda smo se sprehodili do prepada soteske reke Reke in usmerili pogled na drugo stran, od koder so bile dobro vidne ruševine gradu Školj.

Hvala vsem udeležencem pohoda za skupno odkrivanje pokrajine prednikov, veseli smo, da smo vsi bogatejši za spoznanja o življenju prednikov, od prvih naselitev do danes in da bomo morda v bodoče  pomislili ob kupu kamenja na gmajni, kako dolgo že obstaja.