Sprehodili smo se med travniki in gozdnem robu Gabrka ter poiskali travniške divje rastoče orhideje ali kukavičevke.

V soboto, 27. maja, smo ponovno organizirali v okviru projekta Cvetoče police raziskovanje kukavičevk, ki rastejo na ravniku Gabrk pod Vremščico. Najprej smo spoznali škrlatnordečo kukavico (Orchis purpurea), ki se je bohotila ob robu vrtače. Svoj življenjski prostor si na tem rastišču deli skupaj z Jadransko smrdljivo kukavico (Himantoglossum adriaticum), ki je že pričela cveteti. Pri obeh smo si z lupo podrobno ogledali, kako so sestavljeni njuni cvetovi in se hkrati čudili lepotam oziroma iznajdljivosti rastlinskega sveta, ki se je v svoji evoluciji razvil do popolnosti. Glede na podnebne spemembe pa se bo svet rastlin najverjetneje še prilagajal in iskal nove razvojne rešitve. 

Dolgotrajno deževje je bilo ugodno za rast trav, zato smo morali biti pri iskanju kukavičevk zelo pozorni, predvsem smo morali umiriti korak in s pozornostjo opazovati travniške površine. Največ kukavičevk smo našli ob robu travnikov, najprej muholiko mačje uho (Ophrys insectifera), ki je dobila ime po obliki medene ustne podobne muhi. Na ta način z dlakavostjo, vonjem in obliko oponaša samice nekaterih vrst kožokrilcev in privablja samce, ki se želijo s cvetom pariti in ob tem oprašujejo cvetove.  

Tokrat so nas razveselile tudi številne pikastocvetne kukavice (Orchis ustulata), mnogi udeleženci so bili presenečeni, ker so tako majhne. Cvetni popki na vrhu socvetja so temno škrlatni, zato tej vrsti kukavice pravimo tudi pogorelček ali ogorelček, trikrpa ustna pa tvori s svojo belo barvo in drobnimi škrlatnimi pegami dober kontrast.

Na travnikih blizu gozda smo našli še kukavičevke iz rodu naglavk, bledo (Cephalanthera damasonium) in dolgolistno (Cephalanthera longifolia), v samem gozdu pa jajčastolitni muhovnik (Listera ovata).

Ob vračanju na izhodiščno mesto nas je presenetilo v svoji lepoti še čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) in soglasno postalo zvezda sprehoda.

Leta 2004 so bile z uredbo v Sloveniji o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovane vse vrste v družini kukavičevk (Orchidaceae). Zaradi posegov v naravo ( izsuševanje in uničevanje mokrišč, gnojenje in zaraščanje habitatov), spadajo med ogrožene vrste. Spoznali pa smo tudi druge zavarovane vrste suhih kraških travnikov, med njimi bodalico, jesenčka in brstično lilijo. Narava je neprecenljiva za naš obstoj, zato smo vsem udeležencem hvaležni za nov pristop do ohranjanja narave.