Ko sem izvedela za mednarodni tabor English in Action, sem tako kot sedaj, s skodelico vročega kakava v roki, sedela in pisala. Da si se tabora lahko udeležil, si moral namreč napisati motivacijske razloge za udeležbo. Ni bilo tako grozno kot se morda sliši. Tako so na zavodu Dobra pot izbrali poleg mene še štiri srečnice, s katerimi smo se z voditeljico Katyush nekega toplega poletnega jutra odpravile v avstrijsko podeželsko vasico Yspertal.

Tam smo se z zabavnimi igrami bolje spoznali z ostalimi mladimi iz Avstrije, Italije, Rusije in Madžarske. Po prvem dnevu ni bil nihče več zadržan in vsak je spletel več novih prijateljstev.

Vsak dan smo imeli dopoldan organizirane različne delavnice, popoldan pa razvedrilne aktivnosti. Na delavnicah smo pilili znanje angleškega jezika, razpravljali o socialnih omrežjih, stereotipih, poslikali svojo majico in ob spremljavi kitare zapeli skupinske avtorske pesmi. Popoldneve smo zapolnili s kopanjem v bazenu, bližnjem jezeru, kolesarskim izletom po čudoviti pokrajini Avstrije (starejše vasice s kamniti hiškami ob obsežnih vinogradih so mi bile še najbolj všeč) in pripravami na zabavne večere. Večer za večerom so se vrstili mednarodni bife s tradicionalnimi jedmi vsake države (nihče ni ostal lačen), taborni ogenj, Oscar Movie Night, poslovilna zabava …

Kot vidite je bil program pester in zanimiv. Imeli smo dovolj aktivnosti, da nam ni bilo dolgčas, pa tudi prostega časa ni primanjkovalo. Takrat smo se družili z mladimi iz drugih držav in spoznavali tuje jezike ter kulture. Avstrijke so nas naučile uporabno avstrijsko frazo »fix oida«. Uporabiš jo lahko kadarkoli — ko si vesel, žalosten, jezen, prestrašen, navdušen … Italijani so nas vsak večer pozdravili »Bonasera!« (dober večer) in nam predvajali eno izmed popularnih italijanskih pesmi “I don`t pay rent” — Bello Figo ft. The Gyno ZZ (pesem je v italijanščini kljub angleškemu naslovu).

Po celem tednu zabave in dogodivščin se je bilo zelo težko posloviti. Marsikdo je potočil tudi kakšno solzo. Sama sem z večino udeležencev še vedno v stikih in vsi smo navdušeni nad idejo, da se naslednje leto tabora ponovno udeležimo in se ponovno srečamo.

Ta izmenjava mi bo ostala v dobrem spominu po neverjetnih doživetjih, prisrčni avstrijski pokrajini in kar je najpomembnejše — dobri družbi.

Alja Turk Hvala