Pina Hu in Katyush Manakai sta mladinski delavki, ki z vsem žarom in zagnanostjo v Zavodu Dobra pot že več kot pet let izvajata projekta Pisani svet in Leafy. Mladim generacijam predajata nove vsebine o vrednotah kulturne in naravne dediščine na delavnicah, taborih, srečanjih in pri mednarodnih izmenjavah. Prizadevata si za enake možnosti ustvarjanja in preživljanja prostega časa otrok in mladine na podeželju kakor mladine v mestu.

Pozdravljeni, Katyush in Pina! Ali se še spomnita začetkov delavnic za otroke pred več kot petimi leti?

Katyush: Začeli smo v Parku Škocjanske jame, na Delezovi domačiji, in na začetku sta prišla na delavnico dva otroka, morda trije. Vztrajali smo in tako je vsako leto prihajalo vedno več otrok, saj je vsak pripeljal še koga s sabo.

Pina: Z veliko zagona, z navdušenjem smo želeli pokazati otrokom pomen dediščine in da otroci s podeželja ne bi bili prikrajšani za kakovostno preživljanje prostega časa.

Zakaj sta izbrali Park Škocjanske jame?

Pina: Vsebine so bile postavljene zaradi tega, da se otrokom pokaže, da je kulturna dediščina vrednota in da je varstvo narave nujno za obstoj človeštva. Živimo in delujemo na območju Unescove svetovne dediščine in za kakovostno življenje na tem območju je pomembno, da se na otroke prenese zavedanje o pomenu okolja, v katerem živijo. Hitro namreč pozabimo vrednost stvari, ki smo jih deležni vsak dan.

Katyush, tvoj osnovni poklic je novinarka, kaj te je pripeljalo do otrok?

Katyush: Z otroki sem povezana že od malega, že v osnovni šoli sem pazila na sosedove otroke in svoje mlajše bratrance, sestrične in takrat sem si zaželela študirati nekaj v povezavi z otroki. Ker nekako ni šlo v to smer, sem potem v prvem letniku študija novinarstva začela izvajati Unicefove delavnice na osnovni šoli in počasi dojela, da si želim to početi tudi po študiju. Eno leto po zaključku študija sem se zaposlila v šoli.

Pina, si profesorica angleškega in nemškega jezika. Ali je bila odločitev za poklic učiteljice lahka?

Pina: Odločitev je bila že od nekdaj z mano. Vedno sem se ukvarjala z otroki, najprej znotraj svoje družine, potem v poletnih kolonijah in jezikovnih tečajih. Sedaj v šolstvu in v zavodu.

Na kakšen način je organizirano delo z otroki in mladimi v Zavodu Dobra pot?

Pina: Otrokom do 15. leta so namenjene delavnice Pisani svet v Parku Škocjanske jame. Za mlade do 30. leta organiziramo mednarodne izmenjave Erasmus+ doma in po Evropi. Tabor SKULtivIRAJ SE pa je namenjen tako otrokom kot mladim do 18. leta in se izvaja v čudovitem kraškem okolju, v Pliskovici (Mladinski hotel Pliskovica).

Katera igra najbolj navdušuje otroke na delavnicah Pisani svet in kako najraje ustvarjajo?

Katyush: Na delavnice so otroci vedno prišli željni ustvarjanja in igre. Mislim, da je Zmajev rep brezčasna igra. Gre za dolgo vrv, skozi katero ob vrtenju skačejo, tečejo in počnejo različne gibalne igre, od koles do različnih poskokov. Ustvarjali smo z različnimi naravnimi materiali in se posluževali različnih tehnik – od lepljenja, risanja, šivanja do pletenja in mislim, da so otroci vsakič komaj čakali, da vidijo, kaj je na vrsti. Kljub temu, da je bil starostni razpon velik, je vsak otrok našel izziv in vsak je delal tisto, kar je lahko sam dokončal, stopnje težavnosti so bile različne. Aktivnosti načrtujeva tako, da otroci delajo samostojno, če potrebujejo pomoč, vzpodbujava, da si pomagajo med sabo. Pri otrocih, ki imajo raje igre kot ustvarjanje, sva vztrajali pri tem, da so delo dokončali. S tem so urili voljo in vztrajnost.

Kako so delavnice Pisani svet in delo z mladimi povezani s kulturno dediščino?

Pina: Vsebinsko je delo vedno povezano s kulturno dediščino in varstvom narave. Z drugimi projekti Zavoda Dobra pot smo izoblikovali res široko paleto vsebin, na primer preko zanimivih zgodb, oblikovanja gline, ali opazovanja narave.

Katyush: Na taborih v Pliskovici je super, ker je skupina en teden skupaj in lahko zajamemo večji spekter aktivnosti in več časa posvetimo vsebinam, ki so nam pomembne. V enem tednu so otroci obdani z različnimi oblikami kulturne in naravne dediščine, hkrati se stkejo med otroki in mladimi nova prijateljstva. Meni je to najbolj všeč.

Pina: Navdihuje me otroška radovednost in iskrenost v vsem, kar počnejo. To me vedno znova žene, da pripravljam nove zanimive vsebine. Ko pripravljam ali pa ko pomislim na nov tabor, imam vedno občutek pustolovščine. Če sam z žarom pripravljaš vsebino, jo tudi otroci z žarom sprejmejo.

Kakšna je vloga mladinskega dela na podeželju? Kakšna je razlika med mladinskim delom na podeželju in v mestu?

Katyush: V večjih mestih je mladinsko delo veliko bolj organizirano, večja je izbira programov, v katere se lahko mladi vključijo, saj je vse dostopno in posledično obiskano. Največji problem na podeželju je prevoz, dostopnost. Na delavnice večinoma pridejo tisti, ki so doma v bližini. A mladi si tudi na podeželju želijo več dogajanja, zato je ključno, da se to čim bolj razvije.

Katera orodja ali pomagala mladi v vsakdanjem življenju trenutno najbolj potrebujejo?

Pina: Rekla bi, da najbolj socialne veščine. Ni dovolj samo spletni stik, veliko več prinese osebni stik. Srednješolci se na primer zdaj niso smeli vrniti v šole in ne vemo, kakšne posledice bo to pustilo – že odraslemu človeku se pozna, če je izoliran. Komunikacijske veščine je prevzelo medmrežje in razvile se bodo čisto drugačne generacije, kot smo jih vajeni. Zato se mi zdijo naši tabori tako zelo pomembni, ker je nujno vzpostavljati odnose v živo.

Lansko leto Katyush, si spremljala skupino učencev iz Divače na Poljsko, kjer ste se udeležili mednarodnega tabora v okviru programa Erasmus+. Kaj meniš, pridobijo mladi z mednarodnimi izmenjavami?

Katyush: Zelo veliko so se naučili na socialnem področju, kako komunicirati, kako se vključiti in vključevati, kako povedati, kadar kaj ni v redu. Preko druženja in družabnih aktivnosti so se povezovali z drugimi kulturami in sodelovali z mladostniki, ki so imeli različne gibalne ovire ali primanjkljaje na drugih področjih. Velikokrat so morali presegati sebe, ob tem pa se osebnostno zelo razvili.

Kaj si želita za mlade iz vsega sveta?

Katyush: Da jim ne bi bilo treba odraščati v težkih pogojih, ali pa v razčlovečenih odnosih. Bolj kot se ukvarjaš z otroki, bolj vidiš, kako jim manjka pristnega odnosa, v katerem bi bili zares videni, slišani, upoštevani. Da bi bili deležni več ljubezni pri odraščanju.

Pina: Zaželela bi jim, da nikoli ne izgubijo zanosa, ki ga imajo znotraj sebe. Vedeti morajo, da kljub vsem neprijetnim trenutkom, ki jih doletijo, vedno obstaja pot naprej, vedno obstajajo možnosti, da uresničijo stvari v svojem življenju. Samo naprej po Dobri poti!