V okviru občinskega praznika občine Divača smo organizirali arheološki pohod na Griško polje pri Dolenji vasi, kjer smo si ogledali zelo zanimivo prazgodovinskogradišče Koskladnik. Pohod je vodil Jošt Hobič, vodja projekta Pokrajina prednikov.

Po začetnem pozdravu gospe županje Alenke Štrucl Dovgan, smo se v hladu jutra odpravili na pohod, ki je bil bolj podoben iskanju zaklada, saj smo s pomočjo zemljevida-lidar, ki nam ga je predstavil Jošt Hobič, opazili veliko več kot bi sicer. 

Gradišče Koskladnik je namreč skrito v majhnem, prijetno hladnem, z mladim drevjem in s travo poraslem gozdičku sredi vzpetine na Griškem polju. Zunanje obzidje ni tako veliko, vendar znotraj samega gradišča lahko jasno vidimo manjše razdelitve. Glede na to, da se nahaja na robu Griškega polja, kjer je veliko travniških površin, ki so jih v prazgodovini zelo verjetno uporabljali za pašnike, lahko govorimo o najdišču, ki so ga uporabljali tudi za živinorejo. 

Na samem Krasu poznamo gradišča, ki imajo zunanji in notranji del, vendar najdemo ostaline notranjih zidov, ki so razdeljevala obzidano območje zelo redko. Na gradišču je zanimiva velika groblja kamenja, ki je lahko glede na primerljive izkopane gomile oz. kamnite groblje na Krasu, ostanek ali ruševina prazgodovinskega stolpa.

Ob sprehodu po kraški pokrajini smo dobili z lidarskimi posnetki zelo dober občutek, kako je izgledala krajina včasih, v času starejše železne dobe ali potem tudi v srednjem veku, ko je bila porasla s travniki, pašniki in posameznimi pašnimi gozdovi. Izvedeli smo, da se je krajina v kateri živimo, zelo aktivno spreminjala, od zaraščanja do krčenja in kmetijske obdelave v različnih obdobjih. Ostaline prazgodovinske zemljiške razdelitve, ki so vidne na lidarskih posnetkih smo lahko primerjali z ostalinami, ki se vidijo v naravi. Pogovarjali smo se tudi o življenju ljudi v preteklosti na teh območjih, da so tukaj živeli Karni, ki so se pretežno ukvarjali z živinorejo in da tukaj nimamo gomilnih grobišč, ker so v zahodni Sloveniji tekom pozne bronaste dobe in železne dobe pokopavali v plana grobišča.

Ob spoznavanju arheoloških ostalin so udeleženci pohoda povedali marsikatero zanimivost iz življenja ljudi iz bližnje preteklosti, med drugim tudi to, da so na tem območju zasuli veliko kalov zaradi malarije, ki je bila prisotna po drugi svetovni vojni v slovenski Istri in na Krasu in da so v tistem času začeli dajati tudi ribe v štirne in kale, da so ribe pojedle ličinke komarjev.

Po dveurnem pohodu smo se vsi zadovoljni in polni novega znanja vrnili v Dolenjo vas, kjer smo se okrepčali z izvirsko vodo iz vaškega vodnjaka in ugotovili, da smo dali pomen novemu kupu kamenja.