V mesecih marcu in aprilu smo v okviru raziskovalnega procesa obiskovali številne pričevalce ter zbirali zgodbe o življenju z vodo in ob njej. Skozi pogovore so se postopoma izrisovali ponavljajoči se motivi: nošenje vode, vaški vodni viri, suše, pranje perila, zbiranje deževnice, pa tudi močan občutek skupnosti, ki se je oblikoval prav okoli skrbi za vodo. V soboto, 9. 5. 2026, smo začeli s snemanjem pričevanj za film.

S prvimi štirimi pričevalci smo se srečali neposredno ob vodnih virih in prostorih, ki jih njihove zgodbe še danes močno zaznamujejo – ob kalih, vodnjakih, zbiralnikih vode in poteh, po katerih so nekoč hodili po vodo. Prav stik med pripovedjo in konkretnim prostorom je odprl številne drobne spomine ter pokazal, kako tesno je bilo življenje na Krasu povezano z dostopom do vode.

Skozi osebna pričevanja se razkriva, kako pomembno vlogo je voda igrala v vsakdanjem življenju ter kako močno je oblikovala odnose med ljudmi, organizacijo skupnosti in doživljanje prostora. Voda tukaj nikoli ni bila samoumevna – bila je dragocenost, okoli katere se je organiziral vsakdan.

Film nastaja kot dokument časa, spomina in nesnovne kulturne dediščine, hkrati pa kot razmislek o odnosu človeka do narave in virov, ki jih pogosto začnemo zares razumeti šele, ko jih primanjkuje.

V nadaljevanju nas čaka še nekaj snemalnih dni, v katerih bomo raziskovanje nadaljevali na različnih lokacijah po Krasu ter filmsko podobo obogatili z novimi pričevanji, kraškimi vodnimi viri in prostori, ki še vedno hranijo sledi nekdanjega življenja z vodo.

Hvala vsem pričevalcem za odprtost, toplino in zaupanje.