Sežana, 14. februar 2025 – Pet partnerskih organizacij s projektom Smer: kulturna dediščina nadaljuje dediščinsko zgodbo, ki se je v letih 2022/23 začela z Digitalnim dediščinskim inkubatorjem (DDI), ter odpira novo poglavje povezovanja in profesionalizacije nevladnega sektorja. Ob predstavitvi in zagonu projekta je v Kosovelovi sobi potekala tiskovna konferenca.

Projekt, ki ga izvajamo Zavod Dobra pot, Zavod ID20, KID KIBLA, Zavod Sopotniki in Zavod Muzej norosti je na podlagi uspešne prijave na Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2024, ki ga je razpisalo Ministrstvo za javno upravo RS, ustvaril pet novih delovnih mest. Osrednja naloga projekta je okrepiti sodelovanje, razviti kompetence in vzpostaviti nacionalne pobude, ki bodo dediščino postavile v središče družbenega napredka. Organizacije s sedeži v Obalno-kraški, Goriški in Podravski regiji imajo razvejano delovanje, ki sega v vseh 12 slovenskih statističnih regij. Raznolika ozadja in pristope združujejo s tesnimi medsebojnimi vezmi in skupno vizijo.

Pobuda za sodelovanje je prišla iz Idrije, natančneje iz Zavoda ID20. Nataša Balant, zaposlena v zavodu, je izpostavila: "Organizacije smo prepoznale skupne vrednote. Veliko organizacij dela dobro, manj pa je povezovanja. Z delom smo pričeli pred leti in vzpostavili spletno platformo, namenjeno povezovanju dediščinskih organizacij. Le-to bomo zdaj nadgrajevali."

V naslednjih 27 mesecih bodo partnerji nadgradili obstoječo dediščinsko platformo Duri (www.e-duri.si), oblikovali nove pristope k izobraževanju in raziskovanju dediščine ter okrepili glas nevladnega sektorja na nacionalni ravni. 

Nava Vardjan, direktorica Zavoda Dobra pot, je pojasnila: "Na nadgrajeni platformi bodo dostopni izobraževalni spletinarji, serije intervjujev in podkasti z domačimi ter tujimi strokovnjaki. Razvite bodo smernice in strateški dokumenti."

S tem bo dediščina postala ključni dejavnik povezovanja, inovacij in trajnostnega razvoja.

Partnerji opažajo, da kljub številnim akademskim in političnim razpravam o dediščini kot razvojni priložnosti njeni potenciali v praksi ostajajo premalo izkoriščeni. Še vedno ni dovolj raziskana njena vloga pri reševanju sodobnih družbenih izzivov, kot so človekove pravice, vključevanje ranljivih skupin in duševno zdravje – projekt si prizadeva to spremeniti.

Darja Farasin iz Zavoda Muzej norosti, ki deluje v enem izmed 5. najstarejših gradov na Slovenskem, v gradu Cmurek, za katerega že enajsto leto skrbi dediščinska skupnost, je navedla rešitve: "Strnili bomo vrste in ustrezna vprašanja naslovili na odločevalce, saj imamo izkušnje s terena. V našem zavodu se ukvarjamo s težavno dediščino, s čimer posegamo na področje človekovih pravic. Veliko pozornosti posvečamo dostopnosti – izvajamo tudi program za slepe in slabovidne, Pri projektu bomo prispevali svoja znanja, zelo pa se veselimo povezovanja z Zavodom Sopotniki. Že dolgo se srečujemo s problemom, ki ga bomo zdaj s skupnimi močmi naslovili – kako omogočiti starejšim dostop do dogodkov."

Zavod Sopotniki bo v projektu naslavljal še izziv kakovostnega staranja in zagotovil okrepljeno vključevanje starejših v dediščinske aktivnosti. Poleg tega bo aktivno vključen v razvoj inovacij. Marko Zevnik, direktor zavoda, je napovedal: "Nemogoče je nagovoriti katerokoli področje brez uporabe digitalnih orodij. V projektu bomo razvili AI asistenta, ki bo podpiral delovanje sektorja, ter raziskovali pristope k spletnemu fundraisingu."

Pri uporabi sodobnih tehnologij bo imelo pomembno vlogo tudi KID KIBLA. Peter Tomaž Dobrila je poudaril: "Na ta način želimo pozitiven odnos do dediščine približati čim širši publiki."

Prva večja akcija, ki jo bodo partnerji izvedli, bo vseslovenska akcija beleženja spominov starejših v aplikaciji Zapisi spomina, ki se bo pričela 17. marca. V njej lahko kot pričevalci in zapisovalci sodelujejo vsi zainteresirani posamezniki. Še pred poletjem pa bo organiziran bazar dobrih praks – mrežniški dogodek na področju kulturne dediščine.

Kulturna dediščina je vtkana v vse vidike življenja in ponuja številne priložnosti za sodelovanje z drugimi sektorji. Hkrati imajo nevladne organizacije edinstveno prednost – za razliko od drugih institucij so neposredno povezane z lokalnimi skupnostmi. Njihovo delovanje poteka izrazito od spodaj navzgor, kar je neprecenljiva dodana vrednost tudi za strokovno delo na področju dediščine.

S projektom Smer: kulturna dediščina se začenja zgodba prepleta znanja, izmenjave izkušenj in ljudi – zgodba, v kateri bo preteklost navdihnila prihodnost in odprla nove poti, dediščina pa postala živa sila povezovanja in preobrazbe.