19 marca so se štirje študenti 3. letnika dodiplomskega študija zgodovine na Fakulteti za humanistične študije v Kopru pri predmetu Ustna zgodovina prvič podali na teren. Opremljeni z diktafoni, vnaprej pripravljenimi vprašanji in predvsem z radovednostjo so stopili v neposreden stik z našimi pričevalci ter se srečali z živimi spomini na kmetovanje v času socializma.

Pred odhodom na teren smo študente najprej obiskali na fakulteti, kjer smo jim predstavili aplikacijo Zapisi spomina, njeno uporabo ter širši pomen beleženja ustnih pričevanj. Poseben poudarek smo namenili tudi etičnemu in občutljivemu pristopu k pričevalcem – kako vzpostaviti zaupanje, kako postavljati odprta vprašanja ter kako prisluhniti na način, ki sogovorniku omogoča, da svojo zgodbo pove v lastnem ritmu. Delili smo tudi praktične izkušnje s terena, izzive in drobne napotke, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost pogovora.

V pogovorih s pričevalci so odpirali teme vsakdanjega življenja na kmetiji: delo na zemlji, sezonske ritme, prihod mehanizacije in njene učinke, delovanje zadrug, vprašanja samooskrbe, pa tudi preplet kmečkega in nekmečkega dela ter položaj kmečkih žensk v tem obdobju. Prav skozi osebne pripovedi se je razkrila kompleksnost časa, v katerem je bilo življenje tesno povezano z zemljo, skupnostjo in nujno iznajdljivostjo.

Iz teh srečanj je nastalo osem zvočnih posnetkov, ki bogatijo arhiv življenjskih zgodb in odpirajo dragocen vpogled v pretekle načine življenja. Hkrati pa je bil teren za študente tudi pomembna učna izkušnja: prvi stik z ustnozgodovinskim intervjujem, ki zahteva več kot le zbiranje podatkov – predvsem sposobnost poslušanja, občutek za sogovornika, prilagajanje vprašanjem in spoštljivo beleženje osebnih spominov.

Takšna srečanja niso le priložnost za dokumentiranje preteklosti, temveč tudi za vzpostavljanje medgeneracijskega dialoga, v katerem se znanje in izkušnje prenašajo neposredno, iz človeka na človeka.

Hvala profesorici Dr. Poloni Sitar za pripravljenost na sodelovanje, študentom za njihovo zavzetost in odprtost ter pričevalcem, ki so z njimi delili svoje zgodbe in prispevali k ohranjanju skupnega spomina.