Prazgodovinske ostaline na kraškem ravniku Gabrk, od Povirja do Vremske doline, so še vedno vidne in pričajo o tisočletnem življenju človeka na tem območju.

Krajinska arheologija se ukvarja s spremembami v pokrajini, ki so se odvijale tisočletja pod vplivom človeškega delovanja in naravnih procesov. Ponekod so te spremembe vidne na površju še danes in dajejo pokrajini poseben značaj. Taka je tudi pokrajina Gabrka, ki smo jo iz vseh kotov spoznali na spletnem predavanju Jošta Hobiča, arheologa in vodjo projekta Pokrajina prednikov. 

Različne tehnologije, kot so lasersko skeniranje površja LiDAR, nam o pokrajini lahko razkrijejo veliko več, saj nam omogoča raziskovanje različnih plasti v pokrajini, ki s prostim očesom niso vidne. Že raziskana arheološka najdišča v jamah, grobišča iz pozne bronaste in železne dobe ter prazgodovinska gradišča tega nekoč centralnega območja okrog Škocjana, lahko preko lidarskih posnetkov povežemo tudi z arheološkimi ostalinami na Gabrku, ki segajo daleč nazaj v obdobje neolitika, 4000 let pr. n. št. 

Ko se sprehajamo po Gabrku, niti ne pomislimo, da so te gomile, izbokline in vdolbine, ki so pokrite s travo, ostaline prazgodovinskega obdobja in življenja ljudi na tem kraškem ravniku.

Vabimo vas, da si na povezavi http://krajinska-arheologija.si/gabrk.html ogledate 3D-model območja Gabrk, in tako kot pravi Jošt Hobič, ki je tudi pripravil to predstavitev, sami raziščete "nevidne temelje pokrajine".