Na Delezovi domačiji v Parku Škocjanske jame smo se 24. septembra, od 9. do 13. ure, v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, preizkusili v tkanju - rokodelski veščini naših prednikov.

Trajnostna dediščina je slogan letošnjih dogodkov ob evropskih dnevih kulturne dediščine, v Sloveniji smo jim dodali še dodaten pomen - (Vz)trajnostna dediščina, saj z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.

Na delavnici projekta Nit so tkalci dobili v roke najprej lesen pripomoček, neke vrste ročne statve, na katere so napeli tanko nit. Ko je bila osnova kazala za knjige narejena, so si izbrali različne preje v pisanih, kričečih ali naravnih barvah in vlekli votek, torej nit, ki se vtke prečno med podolžne niti tkanine, enkrat z leve in potem z desne strani. Preprost gib, ki pa je zahteval veliko mero natančnosti in enakomerno vlečenje niti, saj je bila od tega odvisna širina kazala. Zaradi zbranosti pri delu je včasih nastala popolna tišina, včasih pa so se udeleženci razgovorili o oblačilni kulturi in trajnostnem načinu pridelave različnih vlaken za tkanje.

Izvedeli smo, da je intenzivna pridelava bombaža za potrebe tkalske industrije zelo netrajnostno naravnana. Iz bombaža kot trajne rastline so razvili enoletno rastlino, ker je tako strojna pridelava lažja in so dobički večji. Za eno majico sta potrebna dva grmička bombaža, ki rasteta na dveh kvadratnih metrih površine. Alternativa temu okoljsko škodljivemu načinu pridelave je bio-bombaž in kvalitetna izdelava majic, ki jih lahko nosimo dalj časa.

Beseda je stekla tudi o vzgoji lanu in njegovi obdelavi, od prediva do priprave pletiva, skratka vprašanj, kako nastane pletivo ni zmanjkalo. Družno smo ugotovili, da znanja o ročnem tkanju izginjajo in jih bo treba z lastno aktivnostjo obnoviti in razširiti. Razen platno vezave smo tokrat spoznali tudi keper vezavo in kako se naredi tkalski vozel.

Pri ročnem tkanju dobimo vedno unikaten izdelek in tokratna raznovrstna in raznobarvna kazala za knjige so to v polni meri potrdila. 

Hvala udeleženkam delavnice ročnega tkanja za vztrajnost in upamo, da bodo pridobljeno znanje te rokodelske veščine uporabile še kdaj.