Živost narave je dnevnik ali blog o lepotah in bogastvu narave, o njenih spremembah in o vplivu človeka na ravnovesje v njej. Opisi bodo z Brkinov. Vabljeni k mesečnemu prebiranju.

Januar in zima v Brkinih. Po terasah in starem kolovozu pridem do vrha hriba Balkan in se sprašujem, kakšno bo to leto, kaj čaka naravo in z njo kaj čaka tudi nas? Toplo je. Nadpovprečno toplo za januar, 10˚C že deset dni. Dren je začel brsteti, črni trn in divja češnja prav tako. Ne še zdaj, prezgodaj je še, jim prišepetavam. A ne pomaga, obnašajo se po soncu. Sonce je predramilo tudi ptice, glasne so, v kljunih že prenašajo suhljad za svoja gnezda. Vem, da bo še sneg in hladneje. Zadnja leta je vreme nepredvidljivo, brez tistih prijetnih prehodov iz enega letnega časa v drugi. Ptice pa kar nadaljujejo z delom, dokler jih čez nekaj dni zares ne prekine sprememba vremena, ko je gnezdo spleteno že skoraj do polovice. Spet mraz. Zapadel je sneg. Burja se je spustila preko Vremščice in s svojimi valovi oblikovala belo preprogo. Ptice so se umirile. Kolikokrat do prave pomladi se bodo morale še potruditi za svoje potomce? Vsakič, vam pravim, ker tako deluje narava. Odziva se.

NARAVA SE ODZIVA.  

Te nenadne temperaturne spremembe, ki so se zdaj že ustalile, so posledica ogrevanja ozračja na Zemlji, ki se po besedah znanstvenikov še vedno zvišuje in to hitreje, kakor so prvotno predvidevali. In kako se nanje odzivamo mi, ljudje, ki smo del narave in del procesov v naravi, ki jim rečemo Življenje na Zemlji, in ki smo v zadnjih sto letih povzročili te spremembe z neomejenim izkoriščanjem naravnih virov?

Jasno je, da se moramo odzvati. Posamezniki in vlade. Po celem svetu. Ponekod so se že odzvali. Zapisala bom samo nekaj različnih primerov, kjer so se ljudje aktivirali zase, za naravo in za vse življenje na Zemlji, npr.:

- v afriški državi Malavi je sodišče potrdilo prepoved uporabe in proizvodnje tanke plastike, zaradi katere so bili ob neurjih blokirani vodotoki, domače in divje živali pa so umirale zaradi njenega zaužitja;

- na Švedskem so se združile lokalne oblasti, kmetje, lovci in nevladne organizacije in so uspeli rešiti upadanje števila kljunača (Limosa limosa), ptice mokrih travišč;  

- 16-letno mlado dekle Greta Thunberg se je odločila za nepokorščino državi in stavka za čisto okolje in normalne pogoje življenja;

 - v francoski vasi Saint-Privat-de-Vallongue v biosfernem območju Cévennes so se vaščani združili in z odlokom prepovedali uporabo pesticidov in umetnih gnojil na tem območju;

 - na Novi Zelandiji je bil zaradi prevelikega števila podgan ogrožen obstoj avtohtone vrste, ptice kivi, zato se je aktiviralo veliko število lokalnih prostovoljcev in uspelo vzpostaviti nadzor nad škodljivci. Čudovit primer povezanosti vseh dejavnikov v naravi, saj so se po ohranjanju ekosistemov za eno vrsto ponovno pojavile druge prej izginule vrste rastlin in živali, kar strokovnjaki imenujejo lazarjev efekt.

OHRANJANJE ENE VRSTE JE OMOGOČILO ŽIVLJENJE TUDI DRUGIM VRSTAM.

Zelo znana je tudi zgodba, kako so volkovi rešili drevesa. Zapisala jo bom še enkrat, ker je tako pomembna za naravo:

V narodnem parku Yellowstone so zaradi bojazni kmetov, da bodo volkovi pojedli vso živino,  do leta 1940 sistematično iztrebili vse volkove. Druge vrste so živele nemoteno naprej, ob hudih zimah so jih tudi krmili. Najbolj so se razmnožili jeleni, saj so bili njihovi edini plenilci odstranjeni. Počasi se je njihova številna prisotnost poznala tudi v naravi, obglodali so vse do golega, zaradi tega so se spremenili rečni tokovi, saj so bregovi ostali brez dreves in ostalega rastja. Voda je odnašala prst hitreje in zarezala nove okljuke v pokrajino. Ker ob bregovih ni bilo več veliko hrane za bobre, so tudi ti izginili. Znanstveniki so vedno bolj glasno opozarjali na ekološko neravnovesje in zato so volkove leta 1995 ponovno naselili v park. Še sreča, da so jih lahko pripeljali od drugod.

In kako se zgodba nadaljuje? Jeleni se ob prisotnosti volkov niso upali več pasti ob rečnih bregovih, zato so drevesa ponovno zrasla, reke niso bile več tako razdiralne, bobri so prišli nazaj in s svojimi jezovi ponovno ustvarili mirna korita tudi za druge vrste, predvsem za dvoživke, za njimi pa še za ptice. Ponovno se je vzpostavilo ravnovesje, ponovno se je sklenil krogotok življenja in ga obogatil s številnejšo raznovrstnostjo.

Tudi v Sloveniji imamo nekaj takih zgodb. O njih pa prihodnjič. In če me vprašate, kakšno bo to leto, je odgovor: ”leto smrekovih storžev”. Le poglejte naokrog!

Sitka Tepeh, zagovornica narave