Ročno šivana oblačila so po kvaliteti in trajnosti izdelave popolnoma primerljiva z oblačili, šivanimi s pomočjo šivalnih strojev.

Ročno šivano oblačilo

Vse do leta 1846, po skoraj stoletju vseh neuspelih poizkusov od leta 1755 naprej, ko je le prišlo do izuma šivalnega stroja, so se oblačila šivala ročno. Vsa ta tisočletja, od preprostih in do prestižnih dvornih oblačil, vsa so bila šivana ročno. In mnoga oblačila še danes v muzejih pripovedujejo svojo zgodbo, zgodbo o kvaliteti, domišljiji in iznajdljivosti. Ker je ročno šivanje dolgotrajno delo, je lahko eno oblačilo šivalo več šivilj hkrati. Bilo je skupinsko delo.

Ročno šivanje je združevanje med seboj stikajočih delov, skrbno uravnavanje dveh plasti, da se ne zamakneta. Z izbiro primernih vbodov poskrbimo, da šivi dobro držijo ter gladko in enakomerno tečejo. Povezujemo kos za kosom, dokler oblačilo ni sestavljeno in dodelano. Kot šivalni pripomoček uporabljamo le šivanko. To je zares ročno zašito oblačilo. Delo poteka počasi, zato je tudi izbira, kaj bomo zašili, mnogo bolj skrbna. Proces ročnega šivanja oblačil je še najbolj ohranjen v Veliki Britaniji, saj je to zelo povezano s tradicijo ter blaginjo okolja in posameznikov.

Razumevanje, kaj ročno šivanje v resnici predstavlja, je v času moderne dobe in industrializacije, zlasti v tekstilu, popolnoma izgubilo izvorno vsebino. Je oblika rokodelstva, ki je pri nas skoraj zamrla.

Butična in unikatna oblačila

Ročna izdelava zlasti v tekstilu, z mednarodno oznako »handmade«, se danes vse pogosteje uporablja tudi na izdelkih, ki so v svoji osnovi butične narave, izdelani v majhnih količinah ali so celo unikatni. Šivani so s pomočjo industrijskih ali gospodinjskih šivalnih strojev. Nikakor pa ti izdelki ne sodijo med ročno izdelane, saj so uporabljeni stroji, ki delujejo s pomočjo energije pridobljene iz okolja, kot so elektrika, bencin, voda in mnogi drugi energenti. Mnogi uporabljajo tak način označevanja z namenom, da bi opozorili na razliko med industrijskim pristopom ter med človeku bolj prijaznim butičnim pristopom. Vendar se zaradi takega odnosa pravi pomen in vrednost ročne izdelave, ter s tem ročnega šivanja, počasi izgublja. Med ročne izdelke, v katere vložimo pretežno lastno delovno energijo, bi lahko prišteli le še tiste, ki so izdelani s pomočjo orodij na nožni pogon. Npr. vretena za izdelavo keramike, šivalni stroji brez električne napeljave, katere so še 50 let nazaj uporabljale naše babice, ali pa je prisotnost modernega orodja minimalna. Izdelki butične narave ali celo unikatni izdelki se od množičnih, serijskih razlikujejo po tem, da so šivani z odnosom, ljubeznijo, z občutkom za sam proces dela, so ročno rezani in strojno sešiti ter vsak nosi individualno podobo. Vendar v 90% procesa dela uporabljajo tehnologijo in zato ne sodijo pod oznako »handmade«.

Vsak strojno šivan izdelek, čeprav so ob tem bile uporabljene roke, ne spada med ročno narejena dela

Šivanje je oblika dela, ko drugače, kot da osnovne faze izdelave opravlja človek z rokami, ne gre. Človek ima zavest pozornosti, reakcije in gibljivosti, lastnosti, ki jih stroj preprosto nima. Človek v trenutku zazna in odreagira ob nepredvidljivih dogodkih, ki se pojavljajo ob živosti blaga. Svila je najboljši primer in je že v osnovi težavnejša za šivanje. Blago je potrebno neprenehoma opazovati in ob vsakem zdrsu takoj ujeti in poravnati. In še več je nepredvidenih situacij, ki lahko še tako izkušeno šiviljo spravijo v zahteven položaj.

V serijskem procesu dela je človek prisoten le zato, da se šivanje lahko izpelje in da so oblačila zašita. Zato, ker je človek zavestno bitje, je nenadomestljiv in stroji teh faz delovnega procesa preprosto ne morejo nadomestiti. V takem načinu dela je vrednost vloženega dela šivilje popolnoma razvrednoteno in roke se dojema le kot delovno sredstvo. Zanemarjena je prisotnost zavedanja delovnega procesa, ki je nujno in samoumevno pričakovana. In kadar v prodajo začnejo prihajati oblačila s pogostimi nepotrebnimi napakami, ki so lahko rešljiva v samem postopku šivanja, vemo, da je bila v tak način izdelave oseba primorana. Svoje zavedanje je, namesto v kvaliteto dela, usmerila v doseganje čim večje količine zašitih izdelkov v najkrajšem možnem času.

Zmotno je prepričanje, da je ročno sešito oblačilo slabše kvalitete

Mnogi menijo, da je ročno sešito oblačilo manj vredno in slabše kakovosti. Vendar muzeji po celem svetu pripovedujejo drugo zgodbo. Strojem se neupravičeno pripisuje moč izdelave kvalitetnih izdelkov. Za kvalitetno izdelanim oblačilom vedno stoji človek in ne stroj. Stroj zagotovo pospeši izdelavo in razbremeni šivilje. Kvaliteta šivov pa je odvisna od uporabe ustreznega sukanca, ki ob uporabi pri ročnem šivanju pridobi na moči, pri strojnem pa v resnici izgubi na moči in s tem tudi na trpežnosti. Resnica je torej ravno obratna.

Strojne šive pri oblačilih je velikokrat preprosto razparati. Zgolj s pravilnim prijemom in potegom dveh plasti blaga šiv poči. To se pri ročno izdelanih šivih nikoli ne more zgoditi. V takem primeru prej poči blago, kakor sam šiv. Iz tega je razvidno, da so ročno izdelani šivi trajnejši in tako tudi bolj kvalitetni.

Poleg vseh okrasnih šivov so edini šivi, ki se v šiviljstvu uporabljajo vse do danes, skriti navadni in križni šivi, namenjeni nevidnemu robljenju hlač ali kril, ter šiva za izdelavo gumbnic in zank. Razlog je v tem, da strojno izdelani šivi ne zagotavljajo obstojnosti, saj se zaradi načina izdelave radi zelo hitro sparajo in ne služijo več svojemu namenu.

Prihodnost ročnega šivanja

V današnjem času, ko je skrb za okolje vse bolj prisotna, ko prehajamo v obdobje pomanjkanja energentov in ko so oblačila veliko bolj preprosta, se ponovno poraja misel o obuditvi prakse ročnega šivanja. In ob vsem hrupu, ki smo ga kot človeštvo deležni, je včasih tudi težko dodatno poslušati še hrup, ki ga povzroča stroj med šivanjem. Ker ročno šivanje ni več nuja, saj so oblačila danes dostopna vsakomur, je izdelava oblačila na tak način lahko velik doprinos sebi in okolju. Je delo, ki sprošča, osredotoča. Ob vsem naštetem pa še izdelamo oblačilo, ki ga cenimo in nas bo zato še dolgo razveseljevalo.

Ročno šivanje je vstop v svet harmonije in miru, kjer prispevamo tudi s tem, da ne trošimo že tako preobremenjenih virov energije in pripomoremo k bolj zeleni prihodnosti.

Žana Boltin