T-shirt - majica

Je majica, ki v svoji pojavnosti združuje vse ljudi vseh starosti in vseh celin.

Kot kos vrhnjega oblačila daleč presega vsa ostala v mnogih pogledih. Vsak ima v svoji garderobi najmanj eno izmed njih. Namembnost majice je bila v prvi vrsti v tem, da je varovala telo. Zaradi svojega izgleda pa je postala enkratna in zelo priročna oglasna deska. Na njej oglašujejo podjetja, preko nje se širijo mnenja in modrosti. Za mlade pa velikokrat predstavlja izraz lastne identitete.

Lahko bi rekli, da je majica najcenejša in najbolj učinkovita oglasna tabla.  S pomočjo lastnika potuje po dveh nogah in širi glas po vsem svetu. Pomembno je vedeti, da je, kar se tiče vrednosti, najcenejša za zadnjega trgovca in tistega, ki jo kupi. V vsaki majici, ki ni deklarirana za ekološko in delno tudi v tistih, ki so, pa je zapisana nekoliko kompleksnejša zgodba.

Manj nam je znan njen nastanek in njena pot do danes.

 Kdaj je v resnici nastala prva majica, nihče ne ve. Znani pa so pomembni mejniki, ko je začela pridobivati svojo uporabno vrednost:

• v letu 1898 so v ameriško-španski vojni z njo opremili ameriško mornarico.
• v letu 1920 je dobila svoje uradno ime: T-shirt.
• v 50. letih prejšnjega stoletja je pridobila na svojem simbolnem pomenu.
• v šestdesetih je bila prvič uporabljena kot oglasni pano.
  Kot promocijski rekvizit se je najbolj razširila med letoma 1970 in 1980.

Njena pot se od takrat naprej širi v neslutene razsežnosti. Postala je edini kos oblačila, ki je prisoten v garderobi skoraj vseh ljudi.

To so v večji meri majice, ki so narejene iz bombaža, saj je najprimernejši za tisk in tudi priljubljen za nošnjo. Prav zato se je temu primerno povečalo gojenje bombaževca.

Bombaževec je rastlina trajnica. Najpogosteje raste v obliki grma ali celo drevesa, ki zraste od dveh in tudi do šestih metrov visoko. Zaradi velikih potreb po njegovih semenskih kosmih, so ga v namen industrializacije, s pomočjo križanj, prevzgojili v nizek grmiček. Njegova življenjska doba se je v sodobnosti, zaradi cenenega strojnega obiranja, skrajšala na zgolj eno leto. Obiranje bombaža ni bilo nikoli pravilno ovrednoteno in poplačano. Nekoč so ga na plantažah obirali sužnji, ki so bili za ta namen odtrgani iz svojih domov, od svojih korenin, vse za korist luksuza, ki so ga ponujale udobne, praktične in poceni bombažne tkanine.

Za namen pridelave je, po trenutnem vedenju, to eden izmed najbolj radikalnih posegov v naravo rastline in njen razvojni proces nasploh. Vzporedno to pomeni tudi poseg v življenja ljudi iz revnejših okolij, v korist tako imenovanega »napredka« in dostopnosti. Tako, kot se je razširila uporabnost njegovih plodov, se je raširila tudi izraba matične rastline in življenja ljudi, ki so in še skrbijo za kakovost letine. V novejšem času se je izraba razširila na genetiko bombaževca in seveda na uporabo pesticidov. Ta posledično, za boljši in večji pridelek, uničuje ostalo življenje. Poleg genetike se z uporabo pesticidov namreč ustvarja neslutena razsežnost uničenega okolja.

!Pridelava bombaževca velja za najbolj umazano in izkoriščevalsko proizvodnjo katerega koli naravnega blaga!

Majica z zgodbo, kot je še nismo poznali.

Za eno majico, povprečne teže 160 do 170 gramov, moramo vzgojiti 4 do 5 gramov industrijskega bombaževca. Ta ima v povprečju 10 do 12 vej, pri čemer na vsaki dozorijo 3 do 4 semenske kapsule. To je približno 30 do 45 kapsul na grm, iz katerih pridobimo 90 gramov predivne osnove. Od predivne osnove in vse do izdelka dobimo 60 do 65 % odpadka. Med procesi predenja, pletenja, beljenja, barvanja in na koncu šivanja pride do osipa samega materiala. Te številke so lahko še večje. Odvisno od kakovosti letine in geografskega območja, kjer je bombaž rasel.

Da vzgojimo 4 do 5 sadik, potrebujemo okvirno 1m² zemljišča, ki je prilagojeno oz. degradirano za to, da je pripravljeno na obiranje z velikimi obiralnimi stroji.

Iz tega sledi: za nastanek ene T-shirt majice se potrebuje 1m² rastišča, približno 9.000 L čiste pitne vode, ob tem nastane za nekaj več kot 9.000 L s pesticidi in drugimi procesnimi kemikalijami onesnažene podtalnice. V proces nastajanja pa je vpleteno delo otrok v tekstilni industriji. Prav tako se še vedno hkrati ustvarjajo ogromni dobički na račun suženjskih delovnih razmerij v tej panogi.

Sedaj si morda lažje predstavljamo, da je za nakup ene T-shirt majice, nekje rezerviran slab kvadratni meter zemlje. Na tej zemlji nekdo več kot pol leta skrbi, neguje, obdeluje in tudi škropi surovino za našo majico. Če kupimo dve ali več, je toliko več zemljišča zakupljenega, toliko več vode porabljene, toliko več podtalnice onesnažene, toliko več dejansko neplačanega dela in to zgolj za nas, za našo novo majico, ki je morda v resnici niti ne potrebujemo.

Na letni ravni se proizvede več kot 13.000.000.000 majic (13,05 milijard v letu 2016), proizvodnja na letni ravni se dviguje za 2,5 odstotka. Osnovna površina brez vzdrževalnih poti, ki je potrebna za proizvodnjo bombaža za tako količino majic, se giblje preko 13.000 km². To je površina, ki prekriva dobre 2/3 ozemlja Slovenije.

Ali ste vedeli?

Da celotna obdelovalna površina, ki se uporablja za pridelavo bombaža na letni ravni, prekriva zemeljsko površino v velikosti najmanj 1.700 Slovenij in več.

In da je od tega skupna razsežnost zemljišč, potrebnih za proizvodnjo majic, enaka dobrim dvem tretjinam površja celotne Slovenije.

V namen proizvodnje majic se na letni ravni pridela 4.550.000 do 27 milijonov ton pridelka bombaža. V istem obdobju se za pridelavo neekološkega bombaža porabi približno 231.000.000.000 t vode, hkrati živi brez vode več kot 2.570.000.000 ljudi, ki to vodo potrebujejo, s pesticidi in ostalimi procesnimi kemikalijami (beljenje, barvanje) se onesnaži za 251.000.000.000 t litrov podtalnice, uničuje se zdravje ljudi in ustvari za 3.861.000.000 t emisij CO2 v atmosferi.

Pred desetletji smo kupovali po eno majico, jo skrbno negovali in čuvali, da nam je služila več let, tudi 10 in več. Proizvodnja je bila mnogo manjša, kemikalij se v takih razsežnostih ni uporabljalo. Zaradi skrbne pridelave in predelave skozi večino procesov, so bili ti izdelki resnično kakovostni. Ko smo se jih naveličali, so brez težav odšli v druge roke, kjer so postali novo oblačilo v življenju drugega lastnika in zaradi svoje ohranjenosti ponovno zaživeli. Vendar je potekalo delo, za razliko od današnjega zavedanja, takrat še bolj v suženjskih delovnih razmerjih.

Danes je zaradi velikih apetitov po velikih dobičkih in izredno majhnih vložkih težko dobiti res kakovostno predivo. Majice so izredno poceni in tudi dobički na »videz« šteti v promilih. Vendar, če seštejemo vse promile dobičkov, pridemo do ogromne številke (136.850.100.000 USD profita na račun suženjskega dela v obdobju 11 mesecev v tekočem letu 2020), saj se na letni ravni proda več kot 10 milijard majic. Ogromno izdelanih majic se odvrže na odpad kot blago z napako, ki se ga ne popravlja. Zaradi nizkih cen in hitrosti proizvodnje, so vsi postopki od prediva do končnega izdelka pod velikim časovnim pritiskom. Le-ta pa povzroča, da vmesni procesi niso ustrezno izpeljani ter nadzorovani. Za proizvajalca je ceneje, da blago z napako zavrže, kakor pa, da bi zaposloval ustrezno usposobljene kadre za skrben nadzor nad procesi.

S tem zavedanjem vsakič, ko gremo v nakup nove majice, dobro premislimo, ali jo resnično potrebujemo. Če jo, naj bo to nakup za več let, naj bo to kakovostna majica, ki nam bo dolgo služila. Največ prispevamo svetu, če kupujemo malo in resnično kakovostno v trajnostnem odnosu z okoljem.

Prišli so časi, ko se vse več pozornosti posveča pridelavi organskega bombaža. Išče se rešitve v splošni proizvodnji. Proizvodnja le-tega se zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi vse bolj širi.

Dobrobit organskega bombaža je v tem, da ne potrebuje sintetičnih kemikalij. Porabi kar za 91 % manj vode, ima za 62 % manjšo zahtevo po porabi energije, ustvari za 46 % manj emisij CO2 in povzroči za 26 % manj erozije zemlje. V procesu proizvodnje ni prisotnega dela otrok in ne temelji na suženjskih delovnih razmerjih. Njegova proizvodnja je že zrasla na 10.000.000 ton v tem letu in še hitro raste.

Ne glede na vse, bombaž še vedno zahteva ogromno truda, še vedno se ga za proizvodnjo ene majice goji na 1m². Na samo letino zelo vplivajo vpremenski pogoji. Če je le mogoče, poiščimo možnost nakupa iz druge roke, bodimo pozorni na izvor, ne podpirajmo nepotrebnih reklamnih panojev za poslovna novoletna darila in če že, naj bodo kakovostna, zato da bo njihova življenjska doba čim daljša. Ko odsluži nam, še vedno lahko najde novega lastnika, ki ga bo še dolgo razveseljevala.

Nekoč je veljal rek: »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.« In smo kupovali malo, a dobro.

Danes lahko nadgradimo: »Niti najbogatejši človek ne more kupiti druge vode, drugega zraka, druge Zemlje. Čuvajmo jo, ker to je vse, kar imamo. Druge ni.«

 Žana Boltin