Travniške orhideje na Gabrku

V soboto, 11. junija smo v okviru projekta Cvetoče police organizirali spoznavanje divje rastočih orhidej ali kukavičevk ter ostalih zavarovanih rastlin po poteh ob suhih kraških travnikih na Gabrku.

Kukavičevke so družina rastlin, botanično Orchidaceae, ki rastejo pri nas na travnikih, v gozdovih, močvirjih in visokogorju. Po svetu jih najdemo največ v tropskem pasu in so po vrstni raznolikosti ena izmed najbolj pestrih rastlinskih družin, evidentiranih je več kot 25.000 vrst, kar predstavlja okrog 10% vseh rastlinskih vrst na planetu. V Evropi je znanih okrog 300, v Sloveniji imamo evidentiranih že več kot 80 vrst, odkrivamo pa še zmeraj nove vrste in podvrste. Najbolj znane kukavičevke pri nas so lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), ki uspeva v alpskem svetu in na visokih dinarskih planotah ter visokogorske murke (rod Nigritella sp.), ki so ponesle slavo in lepoto teh cvetnic v pesmi bratov Avsenik Tam, kjer murke cveto po vsem svetu.

Celotna družina kukavičevk je v Sloveniji zavarovana v skladu z uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah, mnoge so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, v klasifikacijske vrste za varovana območja Natura 2000 pa so se uvrstile pri nas tri: lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), Loeslova grezovka (Liparis loeselii) in jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum). Trojno zavarovanje kaže na to, kako močno je že ogrožena ta rastlinska družina zaradi spreminjanja življenjskega prostora, še vedno pa se najde kdo, ki jo utrga, tako kot smo bili priča tudi v soboto ob spoznavanju orhidej.

Jadranska smrdljiva kukavica je bila osrednja vrsta spoznavanja na našem sprehodu, saj je v tem času v polnem razcvetu. Še bolj zanimivo pa je, da se na traviščih Gabrka pojavljajo poleg že starih, znanih rastišč vsako leto tudi nova rastišča, ki dokazujejo, da se travišča zaraščajo in ustvarjajo idealne pogoje za rast jadranske smrdljive kukavice. Kljub temu, da doseže višino enega metra, je na robovih travnikov zaradi svoje svetlo zelene in rjavkaste barve dokaj neopazna. Našli smo jih res veliko, tudi rastišče z več kot 30 primerki. Od zdaj naprej jo bodo udeleženci sprehoda videli tudi drugje, saj za orhideje velja, da ko jih enkrat spoznaš in vidiš, jih vidiš potem vsepovsod.

Suša v pomladi je prizadela tudi travišča Gabrka, zato smo našli le še posamezne primerke piramidastega pilovca (Anacamptis pyramidalis) in navadnega kukovičnika (Gymnadenia conopsea), v borovem gozdičku pa še jajčastolistni muhovnik (Listera ovata). Ne glede na to, da je bilo divjih orhidej manj, pa so nas s svojo preprosto zgradbo in lepoto cvetov zelo navdušile. 

Spoznavali pa smo tudi biotsko pestrost suhih kraških travnikov, še posebej tiste vrste, ki so nas pritegnile tako kot brstična lilija ali krvavordeči nageljček s vsojo kričečo barvo. Ugotovili pa smo, da se vpliv človeka na naravo že pozna, ne samo v naravnem divjem okolju, ampak tudi v naših življenjih. Pomembno je, da spremenimo izkoriščevalski odnos do narave, da spoštujemo ukrepe o ohranjanju narave, so povdarili udeleženci. Na današnjem sprehodu med kukavičevkami pa so spoznali še več razlogov za to. Veseli smo, da je ozaveščanje o pomembnosti biotske raznovrstnosti in sonaravnem delovanju spet našlo še nekaj več privržencev. 

 
objavljeno: 13. 06. 2022

Twitter Facebook