Da si stvari lažje predstavljamo in primerjamo, smo ljudje izumili merilni sistem. Vendar obstajajo pojavi, vrednote, odnosi, ki se jih ne da meriti in ne izmeriti. Eden izmed teh pojavov je tudi odtis narave.

Kaj sploh je odtis narave? Najbolje da pričnemo s pomladjo, s prvim korakom, ki ga narava naredi v življenje. Semena vzklijejo, korenine poženejo po steblih hranilne sokove, pokažejo se prvi listi in cvetovi. Hkrati z rastlinstvom se prebudi živalski svet in oba skupaj poskrbita za novo rast. Od tega imamo koristi tudi ljudje, saj smo del te pokrajine, ki nas oskrbuje s hrano, vodo, čistim zrakom, kurivom, gradbenim materialom, zdravjem, veseljem, lepoto, navdihom, učenjem, raziskovanjem, sobivanjem … In kako naj izmerimo vse pomladi do danes, koliko so vredne za nadaljevanje življenja? Zaradi njih smo mi danes tukaj.

Narava ni samo samooskrbovalna, ampak vzdržuje s svojimi organizmi takšne razmere, ki so primerne za življenje. Npr. nekatere glive živijo v sožitju z rastlinami tako, da si izmenjujejo snovi, ki jih potrebujejo za rast. Pojav se imenuje mikoriza in je prisotna v večini kopenskih ekosistemov. Iz tega sožitja so nastala najvišja drevesa in najlepše divje orhideje na tem planetu. Preko razvejanih mrež gliv se rastline tudi sporazumevajo in podpirajo. In kako naj ovrednotimo njihovo podporo? Zaradi nje smo danes bogatejši.

Drugo pomembno sodelovanje med rastlinami in živalmi, ki se je razvijalo milijone let, je opraševanje rastlin, ki ga vestno opravljajo različne žuželke, domače medonosne čebele in divji opraševalci kot so muhe, metulji, čebele samotarke, čmrlji … In kako vrednotimo njihovo sodelovanje? Zaradi njih danes nismo lačni.

Iz narave se učimo, da vsaka oblika življenja podpira preživetje druge oblike. To je naravni ritem življenja. Mi ljudje pa smo raje na drugi strani tehtnice ustvarili okoljski in ogljični odtis, kar pomeni, da smo padli iz naravnega ritma, ki bi moral biti trajnosten in upoštevati druge oblike življenja na Zemlji. Vsako leto se izračuna dan okoljskega dolga, to je dan, ko je naša potreba po naravnih virih presežena in začnemo krasti naravne vire naslednjim rodovom, lansko leto je bil to za Slovenijo 12. maj, za planet pa 1. avgust. 

Severnim medvedom se svet topi pod nogami in nam tudi. In kako naprej? Bi rekla, da tako kot pingvini, ki nikoli ne obupajo, ko se prebijajo med plenilci do svojih bivališč. Vsak dan lahko storimo nekaj za naš planet, karkoli, da nam pride v kri in počasi bomo spoznali, da je odtis narave tudi v naši krvi. 

Sitka Tepeh, zagovornica narave